Program

Ana Čavić: Nit brez konca, I. dejanje
performativno-vizualna pripovedka

Nit brez konca, I. dejanje je prva epizoda v nenehno razvijajočem se in potencialno neskončnem ciklu pripovedovanja zgodb v vizualnem performansu Ane Čavić, v katerem se mitopoetična zgodba o stvarjenju dveh arhetipskih likov, ženske in antropomorfne lisice, razpleta kot nit brez konca v štirih dosedanjih dejanjih (I.IV. dejanje). Nit brez konca je zgodba o njunih prepletenih usodah, ki sledi njunim nesrečam v prvobitnem prostoru in času, v katerem se zgodba o stvarjenju odvija.

V prvem dejanju participativnega performansa Čavićeva na mizi delno razvije pet metrov dolg papirnati zvitek in povabi občinstvo, da ji pomaga pri “razvijanju”, medtem ko hkrati pripoveduje in ilustrira zgodbo, ki se odvija in je opisana na bogato okrašenem zvitku. Vijugasta “nit” besedila Čavićevi omogoča, da izbere različne poti zgodbe in jo glede na izbrano pot ilustrira na različne načine; tako zgodba nikoli ni izvedena dvakrat na enak način. Hkrati umetnica spodbuja občinstvo, da “začuti” svojo pot skozi zgodbo, saj s tem, ko sledi dobesednim in prenesenim zasukom in ovinkom v zgodbi, skupaj s performerko določa dinamiko pripovedovanja zgodbe.

Nit brez konca je sodobna interpretacija t.i. cantastoria, zgodovinskega načina pripovedovanja zgodb, v katerem izvajalec pripoveduje zgodbo in pri tem kaže na “vizualni pripomoček” – zemljevid zgodbe, s katero ponazarja pripoved. Prvo dejanje se opira na indonezijski wayang bèbèr, v katerem pripovedovalec med gledališko predstavo pripovedi podobno uporablja zvitek kot vizualni pripomoček. Z “gledališko poetizacijo” (Paul Zumthor) Čavić ob svojih zgodbah v verzih pričara razkošne vizualne prizore, ki občinstvo potopijo v njene gledališke avdio-vizualne pripovedovalne predstave.

Serija Izrezana poezija (Vrt izgubljenih stvari) Ane Čavić je na ogled na skupinski razstavi EKO 9 v zgornjem nadstropju starega sanatorija. Serija ponuja mitopoetične reinterpretacije prizorov iz mitov, ljudskih pripovedk, pravljic, basni in legend.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

Ana Čavić je vizualna umetnica, performerka, pesnica in akademičarka, ki raziskuje “performativno pripovedovanje zgodb”. Deluje v različnih medijih in na različnih področjih, vključno z umetnostjo, literaturo in gledališčem, njena interdisciplinarna praksa pa odraža dosledno ukvarjanje s pripovedovanjem zgodb, tako na papirju kot na odru. Ustvarja dela na papirju, kolaže, papirnate izrezke, umetniške publikacije, digitalne pesniške animacije, interaktivne pesniške objekte in gledališke predstave pripovedovanja zgodb. Doktorirala je iz umetnosti, pri čemer je raziskovala tradicije performativnega pripovedovanja zgodb in zasledovala alternativno zgodovino založništva kot performansa.

22. avgust 2024, 21.00
Stari sanatorij, Tyrševa 19
Trienale 
umetnost
in okolje
EKO 9 Oči v skali je del projekta EMPACT | Sočutje in trajnost, ki ga sofinancira Evropska komisija Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.