serija risb s tušem na papirju, 50 x 70 cm
z dovoljenjem Marje Polak
Serija risb s tušem je nastala za prvi EKO, takrat imenovan 1. jugoslovanski trienale ekologija-umetnost, ki je v Razstavnem salonu Rotovž v Mariboru potekal konec leta 1980. Oton Polak je v prepoznavni risarski potezi zasnoval serijo zanj manj značilnega motiva – žuželk. Hrošči, metulji in vešče so postavljeni v mrežni sistem, ki v maniri navidez znanstvene tipološke klasifikacije živalskega kraljestva razvršča fantazijske členonožce v strukturo medsebojnih odnosov. Ugotavljamo lahko sorodnosti med posameznimi vrstami upodobljenih žuželk, iščemo razlike in sledimo morebitnim mutacijam. Živalim lahko pripišemo osebnosti in tako ozavestimo njihovo avtonomijo in agens, kar je za upodobitve žuželk nekarakteristično. Prav zato so občasne pozicije žuželk, obrnjene na hrbet, toliko bolj ganljive, skoraj pretresljive. Serija predstavlja fascinantno anomalijo v izrednem opusu plodovitega mariborskega slikarja in umetniške avtoritete v mestu ter priča o umetnikovem zanimanju za ekološko tematiko v času, ko je Polak deloval v upravnem odboru Razstavnega salona Rotovž, kjer so pod vodstvom Mete Gabršek Prosenc ustanovili trienale EKO.
Hrošči I., 1980, risba s tušem na papirju, 50 x 70 cm, z dovoljenjem Marje Polak
Oton Polak (r. 1917, Mariboru, u. 2011, Maribor) je bil slovenski slikar, grafik in pedagog. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu in študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pripadal prvi generaciji študentov te novoustanovljene šole. Diplomiral je pri Gojmirju Antonu Kosu ter podiplomski študij nadaljeval pri Gabrijelu Stupici, kjer je končal slikarsko specialko ter pri Božidarju Jakcu, kjer je končal grafično specialko. Dve desetletji je bil zaposlen kot likovni pedagog, najprej na osnovni šoli Janka Padežnika na Studencih, kasneje na srednji strokovni šoli za aranžerstvo v Mariboru. Bil je tajnik in predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor, predsednik upravnega odbora Razstavnega salona Rotovž ter član upravnega odbora in umetniškega sveta matičnega društva v Ljubljani. Sodeloval je na slikarskih kolonijah v Prilepu, v Škofji Loki, na Ravnah na Koroškem, na Ptuju, v Novem mestu in Gorenjskih Selcah. Študijsko je potoval v Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo. Skozi več kot 50 let trajajočo kariero je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Prejel je številne nagrade in priznanja: Prešernova nagrada za serijo grafik Stari Maribor (1953), nagrada za slikarstvo Mariborske kulturne revije (1960, 1967), odkupna nagrada DSLU (1972), nagrada DLUM (1984), odkupna nagrada Umetnostne galerije Maribor (1985), bronasta medalja za slikarstvo Salon de Lutece, Pariz (1986), plaketa Zveze kulturnih organizacij Maribor (1987), bronasti grb mesta Maribor (1987), Glazerjeva nagrada za življenjsko delo (1988), nagrada Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za leto 2006.