Nina Koželj
Koruzno polje (ostani tako dolgo, kot želiš), 2020
Koruzno polje je spleteno iz trakov pašne ograje in elektrificirano s pomočjo električnega pastirja in akumulatorja. Ob dotiku se prenašajo blagi električni impulzi – celotno koruzno polje je pod napetostjo, opaziti je mogoče rahlo potresavanje, ob tem pa se sliši prasketanje in tleskanje. Obiskovalca ob dotiku rahlo strese, kar je kljub pričakovanju tresljaja neprijeten fizičen doživljaj, ki mu sledi skremžen nasmeh presenečenja in rahlega sramu. »Nelagodje in motnja, nenavadno vedenje in odzivanje so stalnice v umetnosti Nine Koželj. So neosebne provokacije na osebni ravni. Enkrat ti piha v oči, drugič žvižga tja v en dan, tretjič električno trese ob dotiku.« (Vasja Nagy-Hofbauer) Vsa ta stanja povzročajo vsebinsko jasna, konkretna (in večkrat humorna) kiparska telesa, kjer je likovni motiv nedvoumen, likovno govorico pa pogosto narekuje izbira materiala in tehnike. Postavitev ne ogroža zdravja ljudi. Osebam s srčnim spodbujevalnikom odsvetujemo fizični kontakt z instalacijo.
elektrificirana kiparska postavitev, z dovoljenjem umetnice, foto: Mitja Kuret
Nina Koželj (1985) deluje na področju kiparstva, grafike in prostorskih postavitev. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani se je vpisala na Oddelek za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Predstavila se je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, med drugim v Galeriji [kunst]PROJEKTE (v tandemu z Cordue), Mannheim, Nemčija (2019), Galeriji Velenje (2017), Galeriji Simulaker, Novo mesto (2015), Galeriji Ivana Groharja, Škofja Loka (2011) ter sodelovala na Trienalu sodobne slovenske umetnosti U3 v Moderni galeriji (2016). Prejela je nagrado za mladega avtorja na Majskem salonu (2023), nagrado za mladega avtorja na bienalu Etike(te), Novo mesto (2021) ter bila nominirana za nagrado Artima Art Prize, Karlsruhe (2020). Leta 2010 je prejela štipendijo švicarske fundacije Vordemberge-Gildewart. Živi in dela v Stahovici nad Kamnikom.
