Edith Payer
Galerija portretov, 2024
instalacija iz najdenih predmetov in podob iz umetničine zbirke pareidolije, različne dimenzije
z dovoljenjem umetnice
Instalacija Galerija portretov sestoji iz elementov iz zbirke pareidolije Edith Payer, ki jo je umetnica začela snovati leta 2006. Elementi iz zbirke so postavljeni v dialog s predmeti, v katerih prepoznavamo obraze. Pareidolija je psihološki pojav, kjer nediferenciran čutni dražljaj v predmetu ali strukturi zazna nekaj prepoznavnega, denimo obraz. Gre tudi za vrsto »napačne zaznave«, ki jo povzročajo brezsmiselni, dvoumni dražljaji, kjer nekaj zaznavamo, kakor da nosi pripisan pomen. Soba v starem sanatoriju je bila izbrana za postavitev zaradi več primerov pareidolije, ki so že del same teksture prostora. Najvidnejši med njimi je centralno pozicioniran portret ženske, ki je slučajno nastal ob odstranjevanju odpadlega ometa s stene. Ti elementi so osnova za razporeditev podob, ki so uokvirjene oziroma natisnjene na različne načine in v različnih dimenzijah in tako zaokrožujejo celostno zasnovano galerijo portretov. Predmeti in tvorbe na slikah za trenutek oživijo. V skladu s teorijo Bruna Latourja, kot tudi Jane Bennett, podobe postanejo akterji, so več kakor le pasivni objekti, saj vračajo pogled.
Členonožci, 2018 in 2024
2 svetlobni vitrini s členonožci, les, Perspex, neonske cevi, 50 x 80 x 25 cm
z dovoljenjem umetnice
Veliko število mrtvih členonožcev – muhe, pajkovci, kačji pastirji, hrošči in stonoge – je razvrščenih in pritrjenih v dveh vitrinah: škatli spominjata na naravoslovne ali muzejske zbirke, ki so bile od 18. stoletja dalje osnova za oblikovanje natančno razčlenjenih taksonomij. Tokrat živali niso bile usmrčene za potrebe znanosti, ampak se je zbirka gradila iz že mrtvih primerkov. Razporeditev v mreži je odvisna od stopnje razgradnje – običajna merila biološke klasifikacije več niso razpoznavna. Ob tem so vitrine tudi svetlobni elementi in zdi se, kakor da so svetlobne površine tiste, ki so pritegnile pozornost členonožcev.
Galerija portretov, 2024, najden predmet iz umetničine zbirke pareidolije, z dovoljenjem umetnice
Edith Payer (r. 1975, Wolfsberg) je študirala na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Njena umetniška praksa obsega raznolik nabor tehnik in širok spekter metod. Hrani več zbirk najdenih in izgubljenih predmetov, zbira pa tudi podobe pareidolije in grafitov, ki tvorijo njene psevdomuzejske instalacije. Ob tem ustvarja tudi umetniška dela iz tekstila, večinoma iz rabljenih materialov, in umetniške knjige, za katere je značilen črni humor. V svoji umetniški praksi se posveča preizpraševanju kulturnih dosežkov, ironični interpretaciji in posnemanju tradicionalnih kulturnih tehnik.
