Ana Pečar
Ozka steza – posmrtno življenje sodobne civilizacije, 2024
Projekt se loteva raziskovanja smrti in posmrtnega, starodavne teme, ki v sodobni družbi predstavlja skoraj tabu. Na tabuizirano temo se opira ogromno propagandne in tržne industrije s priročniki in artikli za vzdrževanje večne mladosti. Sodobna družba bi na smrt najraje pozabila. Projekt s poetičnim umetniškim jezikom, ki to vsebino morda lahko najbolje izrazi, gradi intimen in svet odnos s smrtjo ter osvetljuje strahove, povezane s prehodi.
Projekt obravnava mit o nasprotju med večnostjo in končnostjo – zgodbo o Ajdovski deklici in Zlatorogu. V njem gre za smrt, ki jo je neumrljivemu Zlatorogu prerokovala Ajdovska deklica. Za Zlatorogovo smrt je posredno kriv beneški zlatar s svojim bogastvom, ki ponazarja prevlado materialnega sveta nad duhovno etičnim. In prav to neravnovesje je krivo, da se je spoštovanje narave prevesilo v njeno neobčutljivo izkoriščanje. Pred podobo kamnitega obraza v severni steni Prisojnika je bil obredni prostor, kamor so prinašali hrano in darila v znak priprošnje in hvaležnosti. Avtorica besedila na zvočnem posnetku ob videu je Katarina Nagode, strokovnjakinja s področja paliative, ki v Kobaridu vodi Smrtne krožke. V besedilu, ki ga interpretira Ana Pečar, osvetljuje etične dileme ob koncu življenja in mite, povezane z umiranjem.
Delo je nastalo v okviru projekta EMPACT s podporo programa Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
video instalacija, 10 min, besede: Katarina Nagode, glasba: Igor Bezget, obraza: Darja Vrana, Gregor Piskernik, z dovoljenjem umetnice
Ana Pečar je umetnica, katere delo temelji na video podobah neotipljivih, tankočutnih, četudi ekspresivnih prizorov narave. Z izraznimi mediji, ki vključujejo intermedijsko instalacijo, prostorsko intervencijo ter fotografijo, ustvarja kontemplativne prostore, ki umirjajo impulze zunanjega dinamičnega sveta. Navdih črpa iz različnih virov, od dolgih, vizualno močnih prizorov Tarkovskega ali Kurosawe do bogastva avtohtonega načina bivanja. Zanima jo moč spokojnosti. Raziskuje dediščine, ki so se preko ustnega izročila ohranile v odmaknjenih predelih sveta, ter krogotok med elementi, naravnimi cikli, živalmi, rastlinami in človekom. Na ta način poskuša relativizirati brezpogojni sistem vrednot, v katerem smo se znašli.
