Ana Likar

Delala je neurja (Galerija Marine Češarek), 2024

V video instalaciji umetnica med seboj preplete tri časovno oddaljene dogodke: ribniške čarovniške procese leta 1701 in sojenje Marini Češarek, kratko obdobje leta 1987, ko se je za čas razstave Jošta Rotarja današnja Galerija Miklova hiša imenovala Galerija Marine Češarek, in poplavo, ki je te iste prostore razdejala poleti leta 2023. Navidez nepovezane zgodovine med sabo tesno povezujejo naravne nesreče, procesi ohranjanja in arhiviranja ter dejstvo, da je bila Marina Češarek najverjetneje rojena prav v Miklovi hiši. Besedilo, ki spremlja video posnetke, temelji na zgodovinskih zapisih in pogovorih s strokovnjaki in strokovnjakinjami, a je skozi mnoge poskuse interpretacije v ribniško narečje in zdrse, ki so se ob tem zgodili, privzelo obliko, ki rigidno strukturo zaslišanj, muzejev in arhivov spreminja v vedno znova neuspele poskuse in ponovitve. Skozi slednje nas umetnica sočasno odpelje v jamo na Kleku, kjer naj bi se obtoženke v čarovniških procesih srečevale, v Galerijo Marine Češarek, ki jo skozi svoje delo ustvarja, in po poteh (prepoznega) iskanja šentjanževke, ki naj bi služila kot sredstvo za izsiljevanje resnice, pa tudi zdravilo za rane in otožnost.

Delo je nastalo v okviru projekta EMPACT s podporo programa Ustvarjalna Evropa Evropske unije.

video instalacija, HD video, 10 min 30 sek, zajem zaslona, glasba: rouge-ah, glas: Darja Modic Likar, posnetek glasu: Luka Likar, angleški prevod: Daniel Sheppard, strokovna sodelavka: Tea Hvala, arhivski materiali: Arhiv Republike Slovenije in Arhiv Miklove hiše (v sodelovanju z dr. Matevžem Koširjem in Ano Pucelj), z dovoljenjem umetnice

Ana Likar (1996) je vizualna umetnica, ki v svoji praksi prepleta ekologijo in delo s protislovji ohranjanja in arhiviranja, pri čemer jo zanima zlasti, kako se skozi pojmovanje naravnega artikulirajo razmerja moči. Najpogosteje ustvarja instalacije, videe in besedila, svoja dela pa je razstavljala mednarodno. Samostojno se je predstavila v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2022), Galeriji Miklova hiša, Ribnica (2022), SCCA Ljubljana (2022), Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Ljubljana (2022) in Galeriji P74 v Ljubljani (2021), v okviru skupinskih razstav pa na Klima Bienalu na Dunaju (2024), 13. bienalu mladih umetnikov v Muzeju sodobne umetnosti v Skopju (2023), Bienalu mladih v Beogradu (2023) in Muzeju moderne umetnosti mumok na Dunaju (2022). Leta 2021 je diplomirala na dunajski Univerzi uporabnih umetnosti, trenutno pa študij nadaljuje na Univerzi uporabnih znanosti v Frankfurtu. Je prejemnica nagrade skupine OHO (2023).

Trienale 
umetnost
in okolje
EKO 9 Oči v skali je del projekta EMPACT | Sočutje in trajnost, ki ga sofinancira Evropska komisija Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.