EKO trienale naseljuje zapuščene arhitekture in ikonične lokacije v mestu, s čemer pozornost usmerjamo na pomen historičnega gradbenega fonda in ohranitev kulturne dediščine. S sodobno umetnostjo vstopamo v prostore, ki zahtevajo našo pozornost in jih ponovno predstavljamo javnosti.
Prizorišče trienala EKO 9 je zapuščena modernistična vila na Tyrševi 19 iz leta 1930. Zgrajena kot prvi zasebni sanatorij in družinska hiša dr. Mirka Černiča, je v kolektivnem spominu Mariborčanov poznana kot otroška poliklinika oz. pljučni oddelek zdravstvenega doma. Skoraj 100 let kasneje nekdanji sanatorij ostaja v svoji izvirni podobi in je danes eden najboljših primerov modernistične arhitekture v mestu.
Pridružite se nam in ponovno obiščite stari sanatorij.
Sanatorij Dr. Černiča, Tyrševa ulica 19, Maribor
Primarij dr. Mirko Černič se je v Maribor priselil leta 1919, ko je bil povabljen, da prevzame vodenje kirurškega oddelka mariborske bolnišnice. Proti koncu dvajsetih let se je odločil kariero nadaljevati v zasebni praksi. Po svoji zamisli je dal postaviti prvi zasebni sanatorij v mestu, za izris načrtov je najel takrat najuspešnejše slovensko gradbeno podjetje Jelenc & Šlajmer.
Sanatorij je pričel delovati leta 1930 na takratni Gornji Gosposki ulici (danes Tyrševi ulici 19) v Mariboru. V pritličju vile je dr. Černič vzpostavil sodobno opremljen sanatorij z gostujočimi kirurgi iz Maribora, Ljubljane in Gradca ter tako poskušal zadržati zahtevnejše mariborske paciente, ki so v tistem času še vedno odhajali na zdravljenje v sosednji Gradec. Na strešni terasi so bile urejene »zračne in sončne kopeli«, pacientom je bil na voljo tudi lepo urejen vrt okoli hiše, v prvem nadstropju vile je dr. Černič prebival z družino. Delovanje Černičevega zasebnega sanatorija je prekinila in tudi zaključila druga svetovna vojna. Po vojni je bil sanatorij nacionaliziran in leta 1949 je v njem pričel delovati protituberkulozni dispanzer, ki je v petdesetih leti postal del mariborskega zdravstvenega doma. Danes je vila v lasti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in že desetletje čaka na nove vsebine in nove stanovalce.
Več o stavbni zgodovini nekdanjega sanatorija preberite v prispevku umetnostne zgodovinarke dr. Eve Sapač, konservatorske svetnice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Več o izredno zanimivem življenju dr. Mirka Černiča preberite v članku etnologinje in bibliotekarke dr. Jerneje Ferlež v znanstveni monografiji Osebnosti slovenske medicine, 2020.
Prelistajte reklamno brošuro ob odprtju sanatorija iz leta 1930. In preberite prispevek Jasmine Kogovšek: Dr. Mirko Černič in 90. obletnica odprtja mariborskega sanatorija. Arhivalija meseca (maj 2020), Arhiv Republike Slovenije. URL: https://www.gov.si/novice/2020-05-01-dr-mirko-cernic-in-90-obletnica-odprtja-mariborskega-sanatorija/
